{"id":8536,"date":"2006-02-20T10:27:48","date_gmt":"2006-02-20T09:27:48","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zveza-slepih.si\/rikoss\/?p=8536"},"modified":"2006-02-20T10:27:48","modified_gmt":"2006-02-20T09:27:48","slug":"louis-braille-brajeva-pisava-in-racunalnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/2006\/02\/20\/louis-braille-brajeva-pisava-in-racunalnik\/","title":{"rendered":"Louis Braille, Brajeva pisava in ra\u010dunalnik"},"content":{"rendered":"[:sl]Avtor: Marino Ka\u010di\u010d\nObjavljeno: Rikoss, letnik 5, \u0161tevilka 1 \/ 2006\n\n
\n\n \n\n\"Louis<\/a>Louis Braille je okrog leta 1822 izumil “brajevo pisavo”, svetovno znani sistem reliefnega tiska, ki ga uporabljajo slepi in delno vide\u010di ljudje za branje in pisanje. Od takrat naprej slepi sami pi\u0161ejo, berejo in so tako pismeni. Brajeva pisava je bila prirejena za ve\u010dino jezikov tega sveta od Alban\u0161\u010dine do jezika plemena Zulu.\n\nLouis Braille se je rodil v majhnem mestu blizu Pariza 4. januarja 1809. Nekega dne, ko je bil \u0161e majhen fant, se je priplazil v o\u010detovo delavnico, da bi se igral. Velikokrat je videl o\u010deta pri izdelovanju \u010devljev in je \u017eelel poskusiti \u0161e sam. V roke je vzel \u0161ilo, koni\u010dasto orodje za izdelovanje lukenj v usnju. Ko se je nagnil naprej, mu je \u0161ilo zdrsnilo in prebodlo njegovo oko in ga za vedno uni\u010dilo. \u010cez \u010das se je infekcija prenesla \u0161e na zdravo oko in ostal je brez vida. Star je bil komaj 4 leta, pa je vseeno kasneje postal eden najslavnej\u0161ih Francozov v zgodovini.\n\nImel je sre\u010do, da so ga pri 10. letih poslali v Pariz na eno prvih \u0161ol za slepe. Tako se je izognil bera\u010denju, kar bi ga najverjetneje doletelo kot ve\u010dino slepih v tistem \u010dasu. \u0160ola je bila kot ve\u010dina \u0161ol takrat: u\u010dence so tepli, zaklepali in jim dajali postan kruh in vodo. V \u0161oli so slepe u\u010dence u\u010dili prakti\u010dnih spretnosti, kot je spletanje stolov in izdelava copat, da so si lahko zaslu\u017eili za \u017eivljenje, ko so zapustili \u0161olo. Enkrat na teden so de\u010dke po kosilu peljali na sprehod v park, povezane med seboj z dolgo vrvjo.\nPrva mo\u017enost opismenjevanja za slepe<\/b>\n\nNekega dne je na \u0161olo pri\u0161el nek vojak po imenu Charles Barbier. S seboj je prinesel sistem, imenovan “no\u010dno pisanje”, ki ga je izumil zato, da bi si vojaki v jarkih lahko pono\u010di posredovali navodila, ne da bi se pogovarjali in s tem izdali svoj polo\u017eaj. Sistem je vseboval 12 dvignjenih pik, ki naj bi v razli\u010dnih kombinacijah predstavljale razli\u010dne zvoke. Ker je bil sistem tako zapleten, da ga vojaki niso obvladali, ga je vojska zavrnila. Luisu pa se je posvetilo, da bi lahko tak na\u010din v poenostavljeni obliki bil uporaben. Naslednjih nekaj mesecev, v starosti 15 let, je eksperimentiral z razli\u010dnimi sistemi, dokler ni na\u0161el idealnega, ki je uporabljal 6 pik. Vendar ga vide\u010di u\u010ditelji niso podpirali. Eden glavnih u\u010diteljev je celo brajico na \u0161oli prepovedal, kar je otroke samo pod\u017egalo, da so jo \u0161e bolj uporabljali. Louis je \u0161e naslednja leta nadaljeval z delom na sistemu in razvil razli\u010dne kode za matematiko in glasbo. Leta 1827 so izdali prvo knjigo v brajevi pisavi.\n\nLouis je pri 19-letih postal u\u010ditelj na \u0161oli, na kateri je bil poprej u\u010denec. Njegovi u\u010denci so ga ob\u010dudovali in spo\u0161tovali kot prijaznega, so\u010dutnega u\u010ditelja in odli\u010dnega glasbenika. Vedno je imel te\u017eave s slabim zdravjem in leta 1852 je v starosti 43 let umrl za tuberkulozo. Brajeva pisava je skoraj zamrla in nanj so skoraj pozabili. V njegovi domovini Franciji so mu priznali dose\u017eke s tem, da so Leta 1952 njegovo truplo prenesli v Pariz in ga pokopali v Panteonu, domu Francoskih narodnih herojev.\n\n6-to\u010dkovni zapis \/ klasi\u010dna brajeva pisava<\/b>\n\nBrajeve \u010drke, obi\u010dajni znaki za lo\u010dila in nekaj znakov za simbole se prika\u017eejo kot vzorci dvignjenih 6-to\u010dkovnih celic, ki se berejo z uporabo konic prstov. 6 to\u010dkovna brajeva abeceda, metoda za prikaz brajevih \u0161tevilk in nekaj brajevih znakov za lo\u010dila se uporabljajo v vseh jezikih, ki uporabljajo latinico. Brajevi znaki temeljijo na celici iz 6 pik v dveh stolpcih, v vsakem stolpcu po tri pike. Vklju\u010dno s prazno celico je na voljo 64 razli\u010dnih kombinacij pik. Vi\u0161ina pike je pribli\u017eno 0,5 mm. Vodoravni in navpi\u010dni presledek med centri pik v celici je pribli\u017eno 2,5 mm, razmak med pikami dveh sosednjih celic je pribli\u017eno 3,75 mm vodoravno in 5 mm navpi\u010dno. Standardna velikost strani v brajevi pisavi je 28 krat 28 cm in ima 40 do 42 celic v eni vrstici in 25 vrstic na enem listu.\n\n6-to\u010dkovni sistem lahko omogo\u010di 64 razli\u010dnih kombinacij pit, torej enako \u0161tevilo brajevih znakov v eni celici. Neuporabljena oziroma prazna celica se uporablja kot presledek. Nekateri znaki v celici imajo ve\u010d pomenov. Na primer prvih 10 znakov je enakih za male \u010drke, velike \u010drke in \u0161tevilke. Med seboj jih razlikujemo tako, da dodamo ustrezen predznak. Na primer mali \u010drki a dodamo predznak #a, kar pomeni \u0161tevilka 1. \u010crki b dodamo predznak #2, kar pomeni \u0161tevilka 2 itn. Tako \u0161tevilke, velike \u010drke in nekateri drugi simboli zahtevajo ve\u010d kot eno mesto oziroma ve\u010d kot eno celico. Zaradi omejenih mo\u017enosti so se razvili razli\u010dni sistemi zapisovanj, npr.: klasi\u010dna brajeva pisava, brajev kratkopis, glasbena brajica, nemetova brajeva koda (za matematiko in znanstveni zapis), ra\u010dunalni\u0161ka brajeva pisava (8-to\u010dkovni zapis veliko ve\u010d mo\u017enostmi). Najve\u010dja te\u017eava pri izmenjavi zapisov pa so \u0161e dodatne razlike med zapisi razli\u010dnih govore\u010dih de\u017eel.\n\n8-to\u010dkovni zapis \/ ra\u010dunalni\u0161ka brajeva pisava<\/b>\n\nRa\u010dunalni\u0161ko brajevo pisavo so razvili za uporabo gradiv in delo z ra\u010dunalnikom. To pomeni, da so osnovnemu 6-to\u010dkovnemu brajevemu sistemu (2 stolpca po 3 pike), dodali spodaj \u0161e dve in tako dobili (2 stolpca po 4 pike). Uporabi se ga lahko kot zapis kot metodo akordnega (chord) 8 tipkovnega ro\u010dnega tipkanja za vnos podatkov. In hkrati se lahko uporabi kot 8 bitna bina rna ra\u010dunalni\u0161ka koda. Pri slednjem so simboli in pravila za ra\u010dunalni\u0161ko brajevo kodo definirana v Kodi (kodni tabeli) za zapis ra\u010dunalni\u0161kega brajevega zapisa. 8-to\u010dkovni brajev zapis lahko prika\u017ee 255 razli\u010dnih kombinacij brajevih pik v eni celici. To omogo\u010da bistveno ve\u010dje \u0161tevilo brajevih znakov glede na 6-to\u010dkovno brajico. Tako ni ve\u010d za \u0161tevilke in velike \u010drke dodatnega znaka pred tem, ampak se kombinira z eno od spodnjih dveh dodatnih pik. Na primer: spodnja leva 7 pika se uporabi za velike \u010drke, medtem ko desna spodnja 8 pika se uporablja za \u0161tevilke. Obstajajo \u0161e mnoge druge kombinacije za matemati\u010dne znake in simbole. Vendar obstaja \u0161e vedno te\u017eava, ker nimamo poenotenih standardov med razli\u010dnimi jeziki oz. razli\u010dno govore\u010dimi kulturami.\n\nRa\u010dunalnik in brajev zaslon<\/b>\n\nNem\u0161ki in\u017eenir Sch\u00f6nherr je izumil in leta 1975 patentiral Prvi elektro-mehanski braillov modul na svetu, ki je lahko prikazal in izbrisal brajeve znake. Bistvo tega izuma je elektro-mehanska gibljiva brajeva celica, kjer se pike glede na poslane elektronske podatke dvignejo ali spustijo. S tem je bil izpolnjen predpogoj za razvoj brajevih zaslonov, s katerimi so slepi dobili dostop do sveta obdelave digitalnih informacij. Njemu se lahko zahvalimo za ra\u010dunalni\u0161ko brajevo pisavo in dostop do ra\u010dunalnikov sploh. To je bila revolucija kot pri Louisu braillu, ko so slepi vstopili med pismene. Tokrat so slepi lahko vstopili v virtualni svet ra\u010dunalnikov. V \u010dasu Louisa so pisali in napisane informacije v brajevi pisavi lahko brali v glavnem slepi, v Sch\u00f6nherrjevem \u010dasu so zapisani elektronski podatki za vse ljudi enaki, le output (izhod) do uporabnika je razli\u010den: za vide\u010de ra\u010dunalni\u0161ki zaslon, za slepe pa brajev zaslon in govor. V informacijskem smislu je s tem premo\u0161\u010den prepad med vide\u010dimi in nevide\u010dimi ljudmi.\n\nMo\u010dno slabovidni in\u017eenir Sch\u00f6nherr je ustanovil leta 1974 podjetje Sch\u00f6nherr v Horb-Nordstettenu. Pripravljal se je na to, da bo dokon\u010dno oslepel. Zato je razvijal napravo, ki bi mu omogo\u010dala aktivnost tudi potem, ko bo slep. Tako je 1975 patentiral prej omenjeni elektronski element oz. elektronsko brajevo celico, za kar je dobil leta 1980 nagrado Louisa Brailla. \u017dal je njegove ambicije leto dni kasneje prepre\u010dila smrt v avtomobilski nesre\u010di. Njegovo podjetje je prevzela neprofitna organizacija Deutsche Blindenstudienanstalt iz Marburga, kjer so nato izdelovali brajeve zaslone z imenom Blista gmbh. Zaradi slabih poslovnih rezultatov leta 1994 prevzame podjetje nov lastnik. Podjetje se preimenuje v Handy Tech in za\u010dne sodelovati s Siemensom, kjer danes razvijajo visoko tehnolo\u0161ke in napredne naprave za slepe iz tega podro\u010dja. Tako se nadaljuje tradicija in\u017eenirja Sch\u00f6nherja in pravzaprav tudi Louisa Brailla.\n\nTema dvema genijema se lahko v veliki meri zahvalimo, da imamo danes slepi skoraj enakovredne mo\u017enosti dela prek ra\u010dunalnikov, kot jih ima povpre\u010den vide\u010d \u010dlovek. Seveda pod pogojem, da vlo\u017ei precej truda, da to opremo osvoji do mere, ki mu omogo\u010da polno funkcionalno uporabo mo\u017enosti za delo in s tem aktivno vklju\u010devanje v okolje. Da se to lahko zgodi, pa mora biti dru\u017eba temu naklonjena ali pa si moramo mesto izboriti sami kot si je Louis Braille in njemu podobni.\n\n \n\nOpomba:<\/b> Besedilo \u010dlanka se lahko uporablja skupaj z navajanjem imena \u010dlanka, avtorja in mesta izdaje. Vse druge oblike uporabe so protizakonite![:]","protected":false},"excerpt":{"rendered":"[:sl]Louis Braille je okrog leta 1822 izumil “brajevo pisavo”, svetovno znani sistem reliefnega tiska, ki ga uporabljajo slepi in delno vide\u010di ljudje za branje in pisanje. Od takrat naprej slepi sami pi\u0161ejo, berejo in so tako pismeni. Brajeva pisava je bila prirejena za ve\u010dino jezikov tega sveta od Alban\u0161\u010dine do jezika plemena Zulu.[:]","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-8536","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-strokovno"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8536","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8536"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8536\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8536"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8536"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8536"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}