Sem Benjamin \u0160krab, prihajam z Unca, star sem 31 let. Imam sestro Kajo, ki je pet let mlaj\u0161a. Diatoni\u010dno harmoniko igram 16 let, v letu 2019 sem se pri\u010del u\u010diti bas kitaro.<\/p>\r\n
Pred mojim rojstvom so bili vsi kazalniki spodbudni, \u010de\u0161 da bo pri\u0161lo na svet zdravo bitje. Rodil sem se slep, brez desnega o\u010desnega zrkla ter z razcepom ustnega neba, \u010deljusti in ustnice. Na levem o\u010desu imam majhen ostanek vida. Veliko pregledov sem imel na o\u010desni kliniki, kjer odstotka vida niso znali to\u010dno izmeriti. \u017de v prvih dveh letih otro\u0161tva sem bil ogromno po bolni\u0161nicah, saj sem imel \u0161est operacij. Vsi posegi so bili po zaslugi izvrstne kirurginje, dr. Ko\u017eeljeve, uspe\u0161no izvedeni. Gospa dr. Ko\u017eelj je bila izvrstna zdravnica, specialistka z izrazito tanko\u010dutnostjo. Pred operacijo je vedno razlo\u017eila potek posega, tako da je pomirila moja star\u0161a, ki ju je bilo strah. Od leta 1995 do tam nekje jeseni leta 1997 sem u\u017eival brezskrbni \u010das v objemu svojih najbli\u017ejih. Ti dve leti sta bili izrazito pre\u017eeti z ljubeznijo in toplino doma\u010dih. V \u010dasu, ko sta star\u0161a bila v slu\u017ebi, sta name pazila stara star\u0161a, pa \u0161e nona Emilija je prisko\u010dila na pomo\u010d. Ko se je stari ata upokojil, si je zame vzel ogromno \u010dasa navkljub delu, ki ga je imel. Stara star\u0161a sta se ukvarjala s kmetijstvom. Od meseca maja do jeseni sva z prababico ogromno \u010dasa pre\u017eivela zunaj, se igrala domine, najraje pa mi je pripovedovala zgodbe iz svojega \u017eivljenja. Na jesen leta 1997 pa sem za\u010del obiskovati vrtec, ki se je nahajal v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. V zavodu sem dobil dru\u017ebo, ki mi je bila v najte\u017ejih trenutkih v veliko uteho. V popoldanskem \u010dasu sem se sre\u010deval s starej\u0161imi sotrpini. Zame so bili nekateri \u017ee pravi veterani, saj so pre\u017eiveli ogromno preizku\u0161enj. Spoznal sem dva izjemna prijatelja, na katera me ve\u017eejo lepi spomini \u0161e danes, \u017deljka \u017dili\u010da in Jerneja Porento.<\/p>\r\n
V mesecu septembru leta 1999 sem vstopil v malo \u0161olo. V tistem letu sem se za\u010del uvajati v \u0161olanje, najve\u010dji poudarek je bilo u\u010denje brajeve pisave. Pod svoje okrilje me je sprejel u\u010ditelj Ivo Gerbec, ki je bil moj razrednik in u\u010ditelj do kon\u010danega tretjega razreda. Bil je preprost \u010dlovek, vendar \u010dlovek z ogromno empatije. \u0160olske ure pri njem so bile zelo razgibane. Nismo samo gulili klopi v razredu, temve\u010d nas je velikokrat peljal v naravo. Pogostokrat smo \u0161li na sprehod do Golovca, Mosteca, Tivolija \u2013 te tri lokacije so mi ostale najbolj v spominu. V \u0161olskem letu 2000-2001 sem prestopil prag osnovne \u0161ole, napo\u010dil je \u010das za prvi razred. Za\u010delo se je intenzivno u\u010denje: branja, pisanja na brajev pisalni stroj, ra\u010dunanja in tako dalje. Skoraj vsak predmet je bil po svoje zanimiv. V \u010dasu osnovne \u0161ole sem spoznal veliko \u017eivljenjskih prijateljev in se nau\u010dil dolo\u010denih ve\u0161\u010din. Najbolj pa sem \u010dakal petek, ko sem od\u0161el domov. Med vikendi doma sem se s star\u0161i vedno zelo rad preizkusil v \u0161portnih aktivnostih. Tako sem \u017ee od malih nog kolesaril, se kotalkal, drsal, smu\u010dal, sankal, plaval in hodil v hribe. Nikoli se nisem ni\u010desar bal in ni\u010d se mi ni bilo te\u017eko nau\u010diti. Star\u0161a sta me vedno spodbujala, da sem se preizkusil v vsakodnevnih aktivnostih in tako nisem bil nikoli zapostavljen. Uresni\u010dila sta vsako mojo \u017eeljo. Po koncu osnovne \u0161ole sem se moral odlo\u010diti, v katero srednjo \u0161olo bom \u0161el. Odlo\u010dil sem se, da se vpi\u0161em v srednjo administrativno \u0161olo, ki sem jo opravljal v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani in jo kon\u010dal leta 2013.<\/p>\r\n
Z narodno zabavno glasbo sem se prvi\u010d sre\u010dal zaradi starih star\u0161ev, s katerima sem obiskoval koncerte. Zvok harmonike me je takoj zasvojil. Doma\u010di so opazili moje zanimanje in o\u010de se je odlo\u010dil, da mi kupi mojo prvo harmoniko. Nekaj \u010dasa sem igral klavirsko harmoniko in osvojil njene tehnike, izziv pa mi je bil, da bi se nau\u010dil tudi igranje diatoni\u010dne harmonike. Tako sem 28. marca leta 2008 za\u010del z u\u010denjem pri u\u010ditelju Viliju Marin\u0161ku v Postojni. Postopek u\u010denja je bil, da me je z roko vodil po tipkah in mi postavljal prste na dolo\u010dene tipke, iz katerih so prihajali pravilni toni. Prijatelji so me spra\u0161evali, kdaj bom posnel kak\u0161no svojo pesem. Odgovoril sem jim, da jo bom, ko bo pri\u0161el pravi \u010das za to. Leto 2013 je bilo prelomno za mojo ustvarjalnost. V tem letu sem zaklju\u010deval \u0161olanje in se spra\u0161eval, kaj bo z menoj po \u0161olanju. Nekaj bom moral narediti iz sebe, sem si potihoma dejal. Nekega dne sem dobil idejo za svojo prvo pesem, ki sem jo v tistem trenutku naslovil Moje \u017eivljenje. Takoj na naslednji u\u010dni uri harmonike sem jo predstavil u\u010ditelju Viliju in bila mu je v\u0161e\u010d. Tako se je za\u010dela moja samostojna glasbena pot, s pesmijo o svojem \u017eivljenju z naslovom Moja frajtonarca. Posneti imam \u0161e dve skladbi \u2013 prva nosi naslov Najlep\u0161a hvala, dragi ata v sodelovanju z ansamblom Akordi, druga skladba pa Sre\u010da, ki je nastala s pevskim zborom Dragonarji Generala Maistra DR5. Hvale\u017een sem vsem, ki so mi omogo\u010dili, pomagali, me vodili na moji glasbeni poti. Imel sem mo\u017enost igrati s \u0161tevilnimi ansambli, sodelovati z izjemnimi ustvarjalci in tekstopiscem Igorjem Pirkovi\u010dem. Preizkusil sem se na treh tekmovanjih, na enem sem zmagal v svoji starostni kategoriji. Bil sem gost na nekaterih radijih in tv oddajah ter tako predstavil, da za dosego svojih sanj ni nobena ovira prevelika. Z glasbo si \u017eelim ljudi motivirati, zabavati in se tudi pokloniti svojim najbli\u017ejim. Tako vedno z veseljem poprimem za harmoniko na zabavah, dru\u017eenjih in doma za svojo du\u0161o. Moj repertoar je precej obse\u017een, sestavljen iz narodno zabavnih ter zabavnih melodij. Tako z veseljem izpolnim marsikatero glasbeno \u017eeljo vsem, ki me poslu\u0161ajo.<\/p>\r\n
Uporabljam prenosni ra\u010dunalnik, na katerem imam nalo\u017een program JAWS. Poleg ra\u010dunalnika uporabljam \u0161e brajevo vrstico. Ra\u010dunalni\u0161tva sem se u\u010dil v zavodu. V letu 2003 sem dobil hi\u0161ni ra\u010dunalnik in brajevo vrstico od Lions kluba. Najprej sem se za\u010del u\u010diti slepo desetprstno tipkanje pri u\u010diteljici Branki Trpin. Na ra\u010dunalni\u0161ki te\u010daj sem hodil na medob\u010dinsko dru\u0161tvo v Ljubljani. Gospod Ivan Mla\u010dnik me je nau\u010dil uporabljati internet. Na\u00a0 telefonu imam nalo\u017een program E-bralec, ki mi je v veliko pomo\u010d.<\/p>\r\n
\u017delim si \u010dim ve\u010d ustvarjalnega navdiha v prihodnosti. V leto\u0161njem letu bo iz\u0161la moja prva polka Osvajat te ne smem, s katero se nameravam predstaviti na festivalu za slepe in slabovidne glasbenike Pesem vidi dlje. Za v bodo\u010de imam napisanih \u017ee kar nekaj besedil, v kolikor bom pa dobil \u0161e kak\u0161en navdih, ga bom z veseljem izkoristil za novo pesem.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V tokratni \u0161tevilki revije bomo spoznali zanimivega glasbenika. Benjamin \u0160krab z Unca nam ponuja branje o do\u017eivetjih iz otro\u0161tva, medicinski obravnavi, poti \u0161olanja, uporabi tehni\u010dnih pripomo\u010dkov ter u\u010denju in\u0161trumentov. Predstavi nam svoje dosedanje uspe\u0161no glasbeno ustvarjanje, sodelovanje z mnogimi glasbeniki in na\u010drte za prihodnost. Iz branja za\u010dutimo njegovo veliko hvale\u017enost do vseh, ki so mu na \u017eivljenjski poti pomagali.","protected":false},"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"avtor":[70],"izdaja":[38],"podrocje":[43],"class_list":["post-9450","revija","type-revija","status-publish","format-standard","hentry","avtor-benjamin-skrab","izdaja-2024-1","podrocje-avtoportret"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/revija\/9450","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/revija"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/types\/revija"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/revija\/9450\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9457,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/revija\/9450\/revisions\/9457"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9450"}],"wp:term":[{"taxonomy":"avtor","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/avtor?post=9450"},{"taxonomy":"izdaja","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/izdaja?post=9450"},{"taxonomy":"podrocje","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/podrocje?post=9450"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}