{"id":9458,"date":"2024-04-15T14:31:03","date_gmt":"2024-04-15T13:31:03","guid":{"rendered":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/?post_type=revija&#038;p=9458"},"modified":"2024-04-22T08:51:16","modified_gmt":"2024-04-22T07:51:16","slug":"2024-01-potovanje-s-psom-vodnikom-v-helsinki-in-talin-1-del","status":"publish","type":"revija","link":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/revija\/2024-01-potovanje-s-psom-vodnikom-v-helsinki-in-talin-1-del\/","title":{"rendered":"Potovanje s psom vodnikom v Helsinki in Talin (1. del)"},"content":{"rendered":"<p>Poletja so za potovanja postala prevro\u010da, sploh \u010de gre zraven tudi \u010drn pes. Preteklo jesen so avstrijski prazniki z dela prostimi dnevi omogo\u010dili na\u010drtovanje kraj\u0161ih po\u010ditnic. Kam bi se odpravili tokrat? \u017de dlje \u010dasa je tlela \u017eelja po obisku severne Evrope, zato sva s partnerjem na\u010drtovala potovanje v Helsinki in Talin. Ker je potovala tudi Happy, jo je bilo treba ob nakupu letalskih vozovnic registrirati pri vsaki letalski dru\u017ebi posebej \u2013 leteli smo z dvema, in v vsaki smeri je bilo treba enkrat prestopiti. Ker je bila nosilka leta skandinavska dru\u017eba SAS, sem najprej poklicala njih. Pogovor je bil kratek in vse smo uredili v dveh minutah. Povedala sem, da potujem s psom vodnikom in potovanje je bilo dogovorjeno. Druga letalska dru\u017eba,<br>izvajalka leta z Dunaja v Stockholm in obratno, je bila avstrijska dru\u017eba Austrian Airlines. Klicarila sem nekaj dni, saj je bil pogovor venomer prekinjen. \u010ce ti\u0161ina traja ve\u010d kot minuto, se pogovor avtomatsko prekine, do ti\u0161ine pa pride, ko referent vna\u0161a podatke v sistem. S ponovnim klicem se oglasi druga oseba in vse gre od za\u010detka. Po nekaj dneh mi je referentka povedala, na kateri e-naslov naj se pravzaprav obrnem, kar sem tudi storila. Dru\u017eba je zahtevala naslednje dokumente: avstrijsko izkaznico za psa pomo\u010dnika, avstrijsko invalidsko izkaznico z vnosom psa pomo\u010dnika, kopijo pasjega potnega lista, potrdilo EGDF in IGDF. Dokumente so preverili in dali zeleno lu\u010d za potovanje s psom, pri \u010demer so ozna\u010dili, da ima pes do 8 kg in mora potovati v boksu. Napako so odpravili, toda osem dni pred odhodom so nam odpovedali povratni let. Zopet sem poklicala SAS, kjer so uredili, da bomo potovali istega dne kot na\u010drtovano, le da z drugim letom. Ker so Austrian Airlines za psa zahtevali nagob\u010dnik v primeru, da to zahteva kabinsko osebje, sem pri SAS vpra\u0161ala, \u010de so tudi pri njih tovrstne zahteve. Odgovorili so, da pes potuje tako, kot je bil iz\u0161olan, torej \u010de je navajen delati brez nagob\u010dnika, bo tako tudi potoval. Nato sem kontaktirala \u0161e Austrian Airlines, kjer so spremenili datum prihoda in vztrajali pri nagob\u010dniku, namesto pojasnila pa kopirali odstavek s spletne strani, da kabinsko osebje lahko zahteva nagob\u010dnik, kar se je nana\u0161alo na potovanje s psom kot hi\u0161nim ljubljen\u010dkom. Dan pred odhodom je z vozovnic, ki jih je ponovno poslal Austrian, na potovanju z Dunaja do Stockholma pes izginil. Bil je ve\u010der in Austrian sem lahko kontaktirala le pisno. Zaskrbljena sem se odpravila spat, saj je potovalni na\u010drt narekoval vstajanje ob 4h.<\/p>\r\n<p>Prvi dan potovanja je spremljalo precej smole, na sre\u010do pa se je zve\u010der odlepila. Prej\u0161nji ve\u010der naro\u010deni taksi ni pri\u0161el ob dogovorjenem \u010dasu, zato sva poklicala \u0161e enkrat in na sre\u010do je kmalu prispel spreten voznik. Na \u017eelezni\u0161ko postajo v Gradcu smo prispeli zadnji hip in se z vlakom odpeljali do glavne \u017eelezni\u0161ke postaje na Dunaju, kjer smo prestopili na vlak do letali\u0161\u010da. Happy je ves \u010das pridno sledila partnerju, ki je vlekel kov\u010dek in nahrbtnik, jaz pa sem nosila nahrbtnik s pasjo prtljago (odeja, pribor za nego, igra\u010dka, fleksi, potovalna skleda, pasja lekarna, pribolj\u0161ki in seveda suha hrana, pakirana za vsak obrok posebej). Happy mora na dan leta biti te\u0161\u010da, ker pa je bil let predviden \u0161ele ob 13:30, sem ji dala slabo polovico obroka. Pred odhodom pa je morala \u0161e na strani\u0161\u010de z \u017eeljo, da opravi tudi veliko potrebo, saj na poti ne bo mo\u017enosti in bo naslednja opcija \u0161ele zve\u010der v Helsinkih. Happy je vse dobro razumela.<\/p>\r\n<p>Fotografija 1: Kodrasta prina\u0161alka Happy v vodilu gleda v objektiv.<\/p>\r\n<p>Na letali\u0161\u010du se je izkazalo, da izginuli pes ni izginil iz sistema in sva imela zdaj prijavljena dva psa. Na vpra\u0161anje o rezervaciji sede\u017eev je gospa na okencu odgovorila, da osebje razporeja potnike in da v primeru potovanja s psom vodnikom rezervacija ni potrebna, ker so za varno potovanje potnikov z invalidnostjo dolo\u010dena sedi\u0161\u010da. Isto informacijo sem dobila \u017ee po e-po\u0161ti, pomembna pa bo postala pri povratku. Kljub mojemu prizadevanju je gospa vztrajno hotela komunicirati le s partnerjem, \u010detudi ji je obrnil hrbet.<\/p>\r\n<p>Vzleteli smo s precej\u0161njo zamudo. Osebje nas je razporedilo v 4. vrsto, kjer je bil sredinski sede\u017e prazen in je Happy imela dovolj prostora. Potovanje je bilo udobno, toda v Stockholmu smo letalo za Helsinki videli le \u0161e v zadek. Odmar\u0161irala sva do prvega okenca, kjer nama je prijazna uslu\u017ebenka ponudila pomo\u010d, vendar naj za dvajset minut sedeva, da poi\u0161\u010de letalsko dru\u017ebo, ki ima prostor tudi za Happy. Dala pa nama je vedeti, da morda nocoj ne bomo poleteli. Na sre\u010do nas je na krov sprejela finska dru\u017eba Finnair. Let je bil ob 18h. Zapustiti smo morali mednarodni prostor in se ponovno registrirati pri okencih. Stockholmsko letali\u0161\u010de je ogromno, hodniki neskon\u010dni, v zgradbi je bilo presneto vro\u010de, od utrujenosti in kruljenja v<br>\u017eelodcu, saj so sendvi\u010di po\u0161li \u017ee na Dunaju, kasneje pa ni bilo \u010dasa, so bile noge te\u017eke in koraki po\u010dasni. Toda Happy je vztrajala in je bila kot fitnes naprava.<\/p>\r\n<p>Na okencu so naju povpra\u0161ali po prtljagi in povedala sva, da je nisva prevzela in da mora biti med ostalo prtljago tukaj ali pa je odpotovala v Helsinki. Dolgo so iskali nesre\u010dni kov\u010dek, tako da sva se na letalo vkrcala zadnji trenutek. Povedali so nama, da morda kov\u010dka v Helsinkih ne bo, saj ga nikjer ne najdejo. \u0160e dobro, da so bila zdravila in pasja oprema v osebni prtljagi! Na sre\u010do Happy je suho hrano, saj le tak\u0161na sme v osebno prtljago.<\/p>\r\n<p>Letalo je bilo polno polikanih poslovne\u017eev. Mi smo se parkirali v zadnjo vrsto. Sede\u017ei so bili po dva na vsaki strani. Happy je le\u017eala pri najinih nogah. Zanjo ni bil posebej rezerviran sede\u017e, vendar je imela povsem dovolj prostora. In smo \u0161li &#8230; 45 minut do Helsinkov.<\/p>\r\n<p>Prispeli smo zve\u010der okrog 19h. Prvi vtis ob izstopu iz letala: mraz, strrrrra\u0161ansko je bilo mrzlo. Tudi v zgradbi ni bilo pretirane toplote. Povsod, \u0161e posebej v strani\u0161\u010dnih prostorih, se je sli\u0161alo posneto pti\u010dje petje. Odpravila sva se po prtljago in na sre\u010do se je kov\u010dek osamljeno vrtel na stojalu za prtljago.<\/p>\r\n<p>Helsinki z letali\u0161\u010dem povezuje \u017eelezni\u0161ka proga in vo\u017enja traja pribli\u017eno eno uro. Vlaki so pogosti. Na poti do \u017eeleznice sva v trgovini kupila nekaj za pod zob. Med ponudbo peciva je bilo veliko polnjenega, podobnega bosanskim pitam, vendar manj\u0161ega. Cene so &#8216;skandinavske&#8217;, \u010dez prst bi lahko rekli nekje 20 % vi\u0161je, kot smo jih navajeni pri nas. Nato sva se z vlakom odpravila v mesto. Ker je partner navdu\u0161enec nad javnim prevozom, \u0161e posebej nad \u017eeleznico, v Helsinkih pa je javni prevoz urejen, sva z njim prevozila mesto po dolgem in po\u010dez.<\/p>\r\n<p>Prispela sva na glavno \u017eelezni\u0161ko postajo. Ko sva izstopila, je bila cesta mokra. Menda je ta dan sne\u017eilo, vendar se sneg ni obdr\u017eal. Na tramvajski postaji sem se postavila na za\u010detek, da bi preizkusila, kako dostopen je prevoz. Tramvaji so se zaustavljali, kjer je pa\u010d bilo. Ni bilo zunanje najave linije ali da bi voznik zavpil \u0161tevilko skozi prednja vrata. Prednja vrata v tramvaju ali podzemni \u017eeleznici so o\u017eja kot ostala, zato je drugi vhod ozna\u010den za potnike z invalidnostjo in otro\u0161kimi vozi\u010dki. Sedi\u0161\u010da nasproti vhoda so bila vedno prazna, nekoliko so vi\u0161ja, kot sva jih navajena iz Avstrije, vendar je bilo pod njimi dovolj prostora za Happy. Na splo\u0161no je bilo v tramvaju zelo tiho, \u010detudi je bilo v njem precej potnikov.<\/p>\r\n<figure class=\"figure border rounded p-3\" >\r\n<img decoding=\"async\" class=\"figure-img img-fluid\" src=\"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/Fotografija-Tramvaj-1024x577.png\" alt=\"Fotografija postaje\"\/>\r\n<figcaption class=\"figure-caption\">\r\nFotografija 2: Piktogrami nad drugim vhodom v novo tramvajsko garnituro v Helsinkih, ki ozna\u010dujejo, komu je vhod prvotno namenjen. Na piktogramih so silhueta \u010dloveka z belo palico, silhueta \u010dloveka s psom vodnikom, osebe s palico za pomo\u010d pri hoji in osebe z otro\u0161kim vozi\u010dkom.\r\n<\/figcaption>\r\n<\/figure>\r\n<p><br>Prijatelj, pisatelj Ibrahim Milanovi\u0107, ki je zaposlen v finski zvezi slepih, mi je naslednjega dne ob obisku povedal, da le malo oseb z invalidnostjo potuje z javnim prevozom, saj dr\u017eava sofinancira prevoz s taksijem na delo in domov ter 18 enosmernih vo\u017eenj mese\u010dno, \u010de pa nisi zaposlen, pa 9 enosmernih vo\u017eenj mese\u010dno. Zaposleni za tovrstno storitev pla\u010dajo 70 EUR na mesec. Povedal je, da tisti, ki vendarle uporabljajo javni prevoz, s seboj nosijo natisnjene \u0161tevilke linij, ki jih najpogosteje potrebujejo, in ko stojijo na postaji, v roki dr\u017eijo papir s \u0161tevilko. V tem primeru jim pomagajo ostali potniki ali voznik, \u010de ni nikogar.<\/p>\r\n<p>Zgrabila sem prilo\u017enost in se pozanimala \u0161e glede zaposlovanja in dostopa do pripomo\u010dkov, da bi dopolnila iniciativo, o kateri pi\u0161em v uvodniku te \u0161tevilke. Na Finskem naj bi bilo zaposlenih med 10 in 20 % oseb z okvaro vida, ve\u010dinoma slabovidnih. Za slepe je pot do zaposlitve te\u017eka enako kot drugod po Evropi. Ve\u010dinoma so zaposleni na delovnih mestih, ki zahtevajo (precej) ni\u017ejo stopnjo izobrazbe od tiste, ki so jo dosegli. V stroki delajo pravniki in socialni delavci, tudi fizioterapevti in maserji, za ostale pa je odvisno, ali jih spremlja sre\u010da oz. imajo dobre zveze. Da, tudi na Finskem so pomembne in potrebne zveze.<\/p>\r\n<p>Zaposleni nimajo te\u017eav s pridobivanjem pripomo\u010dkov, jih je pa potrebno dobro utemeljiti. Za nov pripomo\u010dek je treba kontaktirati Center za rehabilitacijo. Kljub temu je nekaj slepih brez brajeve vrstice. Po pridobljenih informacijah sem razmi\u0161ljala, kak\u0161na zlata kletka je Finska, in ali je to to, kar se menda imenuje inkluzija?<\/p>\r\n<p>Prispela sva v hotel, pred katerim je bil majcen park \u2013 ravno prav za Happy. Ob registraciji je Happy dobila vre\u010dko presene\u010denja: kilogram pasje hrane z lososom, pribolj\u0161ke za \u010di\u0161\u010denje zob in nekaj vre\u010dk za pobiranje iztrebkov. Za razliko od \u0161irokih plo\u010dnikov in prostornih parkov so bile sobe v hotelu kot \u0161katlice za v\u017eigalice. V sobi dol\u017eine 6 m in \u0161irine nekaj ve\u010d kot 2 m je bilo vse: kopalnica, v kateri si se komaj obrnil, \u010dajna kuhinjica, postelja, mizica, stol, tabure, po stenah polno ozkih polic, na za\u010detku pa celo veliko ogledalo, za katerim je bila skrita likalna deska. Komaj smo se sre\u010devali. Pasja odeja je bila pred posteljo in Happy je bila prvi dan zaradi majhnosti prostora in najinega nenehnega pomikanja sem in tja precej nemirna, a se je hitro navadila. Na pultu je bila lepo okra\u0161ena steklena posodica, za katero sva sprva mislila, da je za sadje ali podobno, vendar sva kmalu dojela, da je namenjena Happy.<\/p>\r\n<p>Po zaslu\u017eenem po\u010ditku in obilnem zajtrku, ki je bil razen polnjenega slanega peciva in izklju\u010dno \u010drnega \u010daja podoben kot v drugih evropskih hotelih, smo se odpravili v mesto, preplavljeno s sivino in belino stavb, kjer se s starinskim slogom prepleta v\u010dasih \u017ee malce pretirana modernost. Najprej smo se odpravili na \u017eelezni\u0161ko postajo uredit izkaznico za javni prevoz. Svetovali so nama, da dam narediti izkaznico za osebe z invalidnostjo, za kar sem se morala fotografirati. Gospa je celo zaprla okence in naju pospremila do fotostudia. Izgubila sva eno uro in ko sem dobila izkaznico, je na njej pisalo, da velja do konca leta 2028.<\/p>\r\n<p>Fotografija 3: Notranjost evangeli\u010danske cerkve v Helsinkih, zgrajene v skalo, s stekleno kupolo, ki je od zunaj edina vidna.<\/p>\r\n<p>Morda sva za potovanje izbrala napa\u010den \u010das, saj je mraz na obrazu rezal v ko\u017eo, ko pa je pihal mo\u010dnej\u0161i veter, je prepihal do kosti. V Gradcu je bilo ta \u010das \u0161e zelo toplo, v Helsinkih pa so se temperature \u010dez dan gibale nekaj stopinj nad ni\u010dlo. Vreme je bilo obla\u010dno ali son\u010dno, ve\u010dinoma vetrovno. Zimska obla\u010dila in obutev so bili obvezni. Tudi Happy je \u017ee naslednji dan za\u010dela dobivati zimski ko\u017euh. Kljub mrazu pa notranji prostori niso bili pretirano ogrevani, najve\u010d 22 stopinj. Po nekaj dneh sem opazila, da nimam glavobolov, ki so me spremljali vso jesen in so se ob vremenskih spremembah okrepili. Prijatelj Ibrahim mi je povedal, da so Finci navajeni na nizke temperature in se veselijo snega, zato naj kot zanimivost za konec prvega dela dodam, da so sicer zaviti v bunde in \u0161ale, popolno zimsko opremljeni, vendar nosijo prehodne nizke \u010devlje ali \u0161portne copate. Na sprehajalni poti ob obali sva sre\u010dala cel kup rekreativcev, tudi na kolesu, torej nizke temperature, de\u017e ali celo sneg niso nikakr\u0161na ovira.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V prvem delu potopisa avtorica predstavi priprave na nekajdnevno potovanje s psom vodnikom v dve evropski prestolnici, ki vklju\u010duje razli\u010dne oblike prevoza (letalo, trajekt in javni mestni prevoz). Opi\u0161e del komplikacij z eno izmed letalskih dru\u017eb ter na letali\u0161\u010du zaradi psa vodnika in besedilo za\u010dini s prvimi vtisi o finski prestolnici. Doda \u0161e nekaj informacij o polo\u017eaju in zaposlovanju oseb z izgubo vida na Finskem, ki jih je za potrebe iniciative iz uvodnika pri\u010dujo\u010de \u0161tevilke pridobila na finski zvezi slepih.","protected":false},"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"avtor":[69],"izdaja":[38],"podrocje":[60],"class_list":["post-9458","revija","type-revija","status-publish","format-standard","hentry","avtor-nina-zavasnik","izdaja-2024-1","podrocje-popotniski-utrinki"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/revija\/9458","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/revija"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/types\/revija"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/revija\/9458\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9466,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/revija\/9458\/revisions\/9466"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9458"}],"wp:term":[{"taxonomy":"avtor","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/avtor?post=9458"},{"taxonomy":"izdaja","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/izdaja?post=9458"},{"taxonomy":"podrocje","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdsss.a11y.si\/rikoss\/wp-json\/wp\/v2\/podrocje?post=9458"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}